Pet primerjav med šimpanzom in človekom

Šimpanzi so naši najbližji živeči sorodniki. Neznani so nam bili, vse dokler Charles Darwin ni pisal o njih in jih začel popularizirati v letu 1859. Veliko je bilo o njih odkrito pred kratkim. Z učenjem o naših sorodnikih lahko bolje razumemo sami sebe.

5. DNK

Pogosto lahko slišimo, da si s šimpanzi delimo 99% DNK. Genetična primerjava ni enostavna, zaradi narave genske mutacije in ponovitev, zato bi bila boljša ocena nekje od 85% do 95%. Ta številka še vedno zveni impresivno, kljub temu da se večina DNK uporablja za osnovne celične funkcije vseh živih bitij. Človek ima 50% enak DNK kot banana, a nikoli ne slišimo poudarjanja, kako smo jim podobni. Zato 95% ne pove toliko, kot se morda najprej zdi. Šimpanzi imajo 48 kromosomov, 2 več kot človek. Znanstveniki verjamejo, da sta se pri človeškem predniku dva para kromosomov združila v en sam par. Zanimivo je, da imajo ljudje manj variabilno genetiko od večine živali, kar lahko prej privede do genetskih težav. Po navadi sta si dva nesorodna pripadnika človeške vrste genetsko bolj podobna, kot dva sorodna šimpanza.

4. Velikost možganov

Šimpanzji možgani imajo povprečen volumen možganov 370 mililitrov. Povprečni volumen človeških možganov znaša 1350 mililitrov. Kljub temu, pa velikost možganov ni edini pokazatelj inteligence. Možgani Nobelovih nagrajencev so merili od 900 do 2000 mililitrov. Boljši način določanja inteligence je struktura in organizacija različnih delov možganov. Človeški možgani imajo veliko površino, ker so veliko bolj nagubani, kot možgani šimpanzov in tudi bolje povezani. To nam omogoča večje razkošje abstraktnega in logičnega mišljenja.

3. Spolnost

Pritlikavi šimpanz je ena od dveh vrst iz rodu šimpanzov, ki je znan po svojem spolnem apetitu. Navadni šimpanzi lahko postanejo jezni in nasilni, medtem ko pritlikavi šimpanzi to jezo zavrejo s pomočjo spolnih užitkov. Prav tako se pozdravljajo in prikazujejo naklonjenost drug drugemu skozi spolno stimulacijo. Navadni šimpanzi ne sodelujejo pri rekreacijskem seksu. Parijo se med prehranjevanjem in drugimi opravili, traja pa le deset ali petnajst sekund. Prijateljstva in čustvene naveze ne vplivajo na določitev spolnih partnerjev pri navadnih šimpanzih. Godna samica se bo parila z več partnerji, ki potrpežljivo čakajo na vrsto. Ljudje doživljajo spolni užitek enako kot pritlikavi šimpanzi, le da seks kot razmnoževanje traja dlje in zahteva več truda. Za razliko od ljudi, šimpanzi niso spolno ljubosumni in ne čutijo konkurence, saj nimajo dolgoročnih partnerjev.

2. Oči

Ljudje imajo oči okoli šarenic bele barve, medtem ko so pri šimpanzih rjave. To nam omogoča, da lažje vidimo kam drugi ljudje gledajo. Obstaja več teorij, zakaj je to tako. Morda smo bolj prilagojeni za kompleksne socialne situacije, kjer je prednost, da vidimo koga drugi iščejo in o čem razmišljajo. Morda pa je le genska mutacija brez posebnega pomena. Belina okoli šarenice se lahko izrazi tudi pri šimpanzih. Ljudje in šimpanzi lahko gledajo v barvah ter imajo binokularen vid, kar pomeni, da oči gledajo naprej, v isti smeri. To pomaga videti globino in je kritičnega pomena za lov.

1. Uporaba orodja

Vrsto let je človek veljal za edino žival, ki uporablja orodje. To se je spremenilo leta 1960, ko so dokumentirali opazovanje šimpanzov, ki so uporabljali ostre vejice za lov na termite. Ljudje in šimpanzi so sposobni spremeniti svoje okolje in uporabljati orodja pri vsakodnevnih izzivih. Šimpanzi znajo izdelati puščice, spužve in uporabljati kamne za kladiva in nakovala. Znanstveniki menijo, da je človek zaradi pokončne hoje svobodneje uporabljal sprednje okončine in uporabo orodij prelevil v umetnost.