Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Bruselj – Prvi letošnji vrh so si voditelji EU zamisli kot priložnost za pozitivna sporočila in okrepitev upanja za rešitev dolžniške krize. Vnovično zaostrovanje grške krize, nove portugalske težave in predvsem nemške zamisli, da bi javne finance Helenske republike morale pod neposredni evropski nadzor, so ozračje naredili bolj turobno.

Tako imenovani varčevalni komisar, ki bi blagoslavljal večje grške izdatke, je še ena od domislic za reševanje katastrofalnega položaja Aten. Po drugi strani je razumljivo, da tiste države, ki namenjajo orjaške zneske za pomoč, želijo vplivati na uresničevanje danih zavez. Kljub temu je bilo v izjavah voditeljev opaziti precej nenaklonjenosti ideji. Predsednik avstrijske vlade Werner Faymann je, denimo, opozoril, da se v politiki ne bi smeli žaliti in da poseben »revizor« ne bi smel biti predviden le za Grčijo. Nemška kanclerka Angela Merkel se je zamisli že bolj ali manj odrekla.

Na vrhu sta bila na mizi dve orodji, s katerima naj bi bila denarna v prihodnje postavljena na bolj trdne temelje. Glede stalnega stabilnostnega mehanizma (ESM) zgodba gotovo še ni končana. Z vseh strani se namreč povečujejo pritiski, da bi ga še okrepili, saj da zagotovljenih petsto milijard ne zadošča. Večja finančna zmogljivost ESM da bi okrepila zaupanje finančnih trgov v moč območja evra pri spoprijemanju z dolžniško krizo. Tudi uradni Washington in šefica IMF Christine Lagarde redno naslavljata želje na Berlin, naj naredi (plača) več za reševanje krize.

Drugo orodje, razvpiti fiskalni pakt, predvideva strožja pravila finančne discipline. V evropskih politično-birokratskih mlinih je pakt izgubil nekaj ostrine. Tako evropska komisija po zadnjem osnutku ne bi mogla neposredno tožiti držav, ki ne bodo primerno vpeljale zavore zadolževanja (največ 0,5 odstotka BDP). To bo lahko naredile le druge države. S tem se spet odpira prostor za politično trgovino, kakršna je že botrovala polomu pakta za stabilnost in rast. Njegovi prvi kršilki sta bili Francija in Nemčija, ki sta ga pozneje še zmehčali.

Glede ukrepov proti državam, ki si ne bi dovolj prizadevale za zmanjševanje javnega dolga, višjega od maastrichtskih šestdeset odstotkov BDP, so se bolje uveljavljale želje Francije in Italije, ki nasprotujeta samodejnim sankcijam. Sami strogi varčevalni ukrepi ne pripomorejo k odpravi krize in povzročajo hude napetosti v kriznih državah. Včerajšnji vrh je, denimo, spremljala splošna stavka belgijska javnega sektorja, ki je povzročala predvsem logistične težave. Protestniki na bruseljskem Schumanovem krožišču v bližini prizorišča vrha so namesto varčevanja zahtevali solidarnost.

Zaradi nepriljubljenosti drastičnega varčevanja reševalci evra sredozemskim državam kot korenček ponujajo akcijske načrte za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. Sredozemske krizne države v stagnaciji se spopadajo tudi z visoko brezposelnostjo mladih. Ukrepe za rast (denimo pomoči manjšim podjetjem) bodo financirali iz evropskih strukturnih skladov, v katerih je še nerazdeljenih okoli osemdeset milijard evrov. Tudi delež, ki ga bodo pri financiranju projektov, morale zagotoviti države prejemnice.

Ljubljana – »Tistega, kar vas najbolj zanima, se nismo zmenili. Dogovorili se bomo v četrtek, v petek pa bo na mizi seznam ministrskih imen,« je po današnjem sestanku predsednikov koalicijskih partnerjev za tesno zaprtimi vrati napovedal Radovan Žerjav (SLS).

V javnost je sicer že »ušel« širši seznam potencialnih ministrov. Po »košarici« Janija Soršaka ostaja odprto mesto vodenja pravosodnega ministrstva; kandidata bo Državljanska lista našla do četrtka. Medtem ko so kandidati SLS, NSi in Janez Šušteršič iz Državljanske liste že znani, ostajajo uganka kandidati za resorje največje koalicijske stranke SDS, o katerih ne vedo veliko niti tisti člani, ki niso v najožjem vodstvu stranke.

V poslanskih klopeh pa se obeta nekaj zanimivih sprememb. Znano je že, da bo doslej edinega potrjenega člana vlade, bodočega premiera Janeza Janšo, zamenjal njegov strankarski kolega in nekdanji poslanec Robert Hrovat. Če bi vodenje ministrstva za notranje zadeve pripadlo Zvonku Černaču (SDS), bi se v parlament uvrstil Vitoslav Türk, brat predsednika republike Danila Türka, proti kateremu je SDS pred dvema letoma vložila ustavno obtožbo. Seveda bi moral nekdanji direktor Elesa prej dati pisno soglasje, da je pripravljen sprejeti funkcijo poslanca. Dragutina Mateja (SDS), enega izmed možnih kandidatov za vodenje istega ministrstva, bi v DZ zamenjal Saša Ciglar. Vinka Gorenaka (SDS) – tudi on je kandidat za prevzem notranjega ministrstva – bi nadomestil direktor UKC Maribor Gregor Pivec. Če bo Romana Tomc (SDS) postala ministrica za delo, bi jo v parlamentu zamenjal nekdanji predstojnik vladnega urada za komuniciranje Anže Logar.

Predsednika SLS in kandidata za gospodarskega ministra Radovana Žerjava bo zamenjala 26-letna Jasmina Opec in postala druga najmlajša članica DZ. Predsednico NSi Ljudmilo Novak bo, če bo prevzela resor za Slovence po svetu, v parlamentu nadomestil zdravnik Janez Vasle. S tem bi Domžale z okolico, po Gregorju Virantu (DLGV), Saši Kos (PS) in Robertu Hrovatu, dobile še četrtega izbranca ljudstva.

Ljubljana – Čeprav je Gregor Virant napovedal, da bo DLGV predlagala koalicijskim partnericam, naj tožilstvo ostane v pravosodnem ministrstvu, se je peterica vladnih strank danes odločila, da ne bo upoštevala številnih kritik in bo zakon o vladi ostal takšen, kot je.

Poleg kulturnikov so se s peticijo zdaj oglasili še okoljevarstveniki, ki protestirajo zaradi ukinitve ministrstva za okolje in prostor in povezovanja obeh področij z resorjema za kmetijstvo in za infrastrukturo. V peticiji s prvopodpisanima Božidarjem Flajšmanom in Dušanom Plutom opozarjajo, da je takšen korak nedopusten, saj da mora biti varstvo okolja in prostora eden od osrednjih javnih interesov.

A vladne stranke ne popuščajo. »Koalicijska pogodba in vsi protokoli ostajajo takšni, kot so bili podpisani,« je po včerajšnjem sestanku predsednikov desnosredinskih partneric povedal prvak SLS Radovan Žerjav. Po njegovih besedah bodo imena kandidatov za ministre znana v petek. Stranke so, kot je znano, razrez delitve resorjev že podpisale, znan je tudi nabor imen. Zadnjo besedo pri izbiri pa bo imel mandatar Janez Janša.

Ta je nameraval kandidate predstaviti že jutri. Za zamudo je verjetno kriva tudi odločitev interesne skupine negospodarskih dejavnosti državnega sveta, ki je včeraj na predlog vodje Antona Peršaka sklenila predlagati veto na zakon o vladi zaradi ukinitve dveh ministrstev. Državni svet bo o vetu odločal v sredo.

Interesna skupina je prepričana, da gre za zelo pomembni ministrstvi, katerih ukinitev bo imela pomembne posledice, predvsem pa za leto ali dve povzročila hude zastoje na področjih, ki jih ministrstvi pokrivata. Če bo državni svet veto potrdil, bo moral parlament v drugo novelo, ki število ministrstev krči s 15 na 11, sprejeti z najmanj 46 glasovi. Koalicija ima sicer zadostno večino, da bi lahko na izredni seji prihodnji teden zakon znova potrdila. A zgodba s tem ne bo končana, saj opozicijska Pozitivna Slovenija zaradi sporne delitve resorjev napoveduje še ustavni spor.

Mnenja državnih svetnikov bodo sicer najverjetneje zelo različna, saj so tudi svetniki, tako Peršak, »ki mislijo, da je življenjskega pomena, da se ta vlada imenuje kakšen dan prej kot kasneje«. Tudi jutrišnji predlog za veto je bil sprejet z dvema glasovoma za, dva svetnika pa sta se glasovanja vzdržala.

100 metrov dolga tovorna ladja se je zaletela v most čez reko Tennessee in na sredini strukture pustila 90 metrsko luknjo.

Ladja je bila namreč previsoka, da bi peljala pod mostom in uničila dva dela konstrukcije. V času nesreče je bilo na mostu pet avtomobilov, vendar nihče ni bil poškodovan.

Most je bil zgrajen leta 1930, čezenj pa se dnevno pelje okrog 2. 800 vozil.